Indonezijske slaščice

V avgustu sem za tri tedne odpotovala v Indonezijo, bolj natančno na Javo, Bali in Gili Trawangan. Kot prava sladkosnedka sem bila ves čas potovanja pozorna na indonezijske slaščice. Ker v tem času nisem uspela pripraviti nobenega novega recepta za vas, vam kot tolažilno nagrado podarjam poročilo o mojem sladkem raziskovanju te vroče države. :)

Začnimo z najbolj razširjeno slaščico:

1. Bananina palačinka

Restavracija hotela Geriya Siena, Munduk

Indonezijci bananine palačinke radi pripravljajo turistom za zajtrk. Gre za klasično palačinko v ameriškem stilu, v katero so dodani veliki koščki banane. Prelijejo jo z melaso. Bananine palačinke so mi zelo priljubljene že od mojega prvega obiska Indonezije pred šestimi leti. Zame je to #1 indonezijski zajtrk.

2. Ananasova palačinka

Restavracija hotela Geriya Siena, Munduk

Nekoliko manj razširjena, a zelo dobra variacija na palačinko je tudi tale ananasova palačinka, ki jo pripravijo na enak način kot bananino.

3. Dadar Gulung

Restavracija hotela Geriya Siena, Munduk

Nismo še nehali s palačinkami, pravzaprav sploh še nismo prišli do najboljše. :) Dadar Gulung je palačinka iz bele in tapiokine moke, zeleno barvo pa ji da pandanova krema. Nadev je pripravljen iz kokosa in rjavega sladkorja. Jaz sem nad njo čisto navdušena in bi jo jedla kar vsak dan.

4. Kolak pisang

Restavracija hotela Geriya Siena, Munduk

Tole je banana, kuhana v rjavem sladkorju in oblita s kokosovim mlekom. Zelo okusna zadevica, ki pa je bila meni veliko preveč sladka – tista rjava tekočina je večinoma topljen rjav sladkor. :D

5. Čudna sadna kupa

Restavracija Sultan Agung Cuisines, Yogyakarta

Ime te sladice sem pozabila zapisati, ampak moje poimenovanje se mi zdi zelo primerno. :P V njej je različno sadje (za katerega ni nujno, da spada v sadno kupo :D): avokado, papaja in jackfruit, kakorkoli se temu reče v slovenščini. Poleg tega je v kupi kokosovo mleko, na sredini pa velika kepa ledu. Tako je, ledu. Ni impresivno. :)

Kar se tiče klasičnih indonezijskih slaščic lahko tako rečem, da imajo zelo dobre palačinke, nad drugimi oblikami pa nisem bila navdušena. Je pa zaradi velike količine turistov vseeno mogoče dobiti super slaščice v različnih mednarodnih restavracijah – npr. v francoski, mehiški in japonski restavraciji. :) Odkrila sem tudi super cafe-je, kjer sem za zajtrk dobila čudovite smoothie šalčke:

Smoothie iz banan, jagod in pasjonke z granolo – čudovit začetek dneva (Pituq Cafe, Gili Trawangan)

Jogurt z jagodičevjem, čez pa granola, banana, kokos, črni sezam in kandirane češnje (Kayu Cafe, Gili Trawangan)

Včasih se pa seveda tudi opečeš:

Jogurt z granolo in sadjem. Boljše bi bilo brez granole in brez “jogurta” – tiste bele kepice (nek veganski cafe v Ubudu, katerega ime sem hitro pozabila)

Bonus: slikice čudovitih svežih sadnih sokov z razgledom (najpogostejši so bananin, ananasov, lubeničin, jagodni in papajin).