Sladka Japonska

Februarja sem šla na dopust na Japonsko in kar nekaj časa sem oklevala s tole objavo. Predvsem zato, ker sladice, ki sem jih poskusila, niso bile tiste “tradicionalne” japonske, ampak bolj skomercializirane različice. :) Nazadnje sem se odločila, da je “cuker” pač cuker in zato objavljam nekaj sladkih stvari, ki sem jih poskusila na Japonskem.

Pot sva s fantom začela v Tokiju. Prva sladica, ki sem jo poskusila, je bil sladoled v vaflju namesto korneta. Postrežen je bil s smetano, mrvicami in Pocky čokoladnima palčkama. Topel vafelj je super pasal z mrzlim sladoledom in sploh ni bilo tako nerodno za jesti kot bi si človek morda mislil. :)

Naslednji je bil na vrsti sakura latte v Starbucksu, ki je v osnovi sicer kava, ampak sirup z okusom sakure (japonske češnje), sladka smetana in sakurini sladkorni okraski so pač pustili bolj vtis sladice kot pa kave. Sama kava se mi je zdela kot višnjeva tortica v tekoči obliki – njam. :) Imajo pa Japonci dosti hrane z okusom češnje, ki je pri njih zelo priljubljena. Sama sem poskusila tudi krompirjev čips z okusom češnje, pri katerem sem imela občutek kot da jem češnjeve cvetove – vsekakor nič podobno tradicionalnim okusom čipsa.

Kot prava cukermajstrica sem seveda zavila tudi v slaščičarno s kapkejki, ki so bili tako luštni, da sem se komaj odločila katerega bi poskusila. Na koncu sva se s fantom odločila za čokoladnega s praline kremo in pistacijevo-malininega. Okus? Popolno razočaranje. Kolikor so bili lepi, toliko niso imeli nobenega okusa – samo sladkor in maslo. Če ne bi vedela katerega jem, nikoli ne bi uganila okusa. Vsekakor bolj paša za oči kot brbončice.

Ko sva prišla v Osako sva zavila tudi v maid cafe, kjer sem si izbrala sadno kupo s sladoledom. Vse skupaj je bilo zelo kjut pripravljeno pa tudi dobro. Sladoled je imel okus po matcha čaju – zelenem čaju in je bil osvežilno sladek, kar je bilo kar presenečenje, saj sem mislila, da bo vse skupaj izpadlo bolj grenko.

Najbolj tipične jedi pa sva poskusila na Okinawskem otočju. Tam sva se namreč ustavila v tovarni slaščic na otoku Kouri. Večina slaščic je bilo z ananasom pa tudi z zelenim čajem, hibiskusom in bučo. Med drugim tudi majhne pitice s sladkim bučnim polnilom. Pa francoski rogljiček z veliko bučne kreme. Nasplošno so francoski rogljički zelo polnjeni – enkrat sem kupila takšnega s čokoladnim polnilom, ki je imel notri za polnilo preprosto velik kos čokolade. :)

Na Okinawi pa sva poskusila tudi sladoled Blue Seal, ki je okinawski sladoled in je zelo okusen. Izbrala sem okus mango in chinsuko piškot (to je tradicionalni okinawski piškot, ki je podoben shortbread piškotom) in vsekakor nisem bila razočarana.

Nazadnje pa naj omenim še eno ne ravno japonsko, a vseeno zelo dobro, sladico. Vanilijev sladoled, sladka smetana, jagode, čokoladni ganache fudge – vse to ovito v palačinko. Ni slaba ideja za hitro in zelo učinkovito sladico, kajne? :)

Si že poskusil/a katero od zgornjih sladic? :)